-
1 lick
[lik] 1. verb(to pass the tongue over: The dog licked her hand.) lizati2. noun1) (an act of licking: The child gave the ice-cream a lick.) lizanje2) (a hasty application (of paint): These doors could do with a lick of paint.) kaplja•* * *I [lik]nounlizanje; lizalica, solnica za divjad; colloquially udarec, poraz; slang hitrost, tempoa lick — nekaj malega, trohicacolloquially a lick and a promise — površno delo, na pol narejenoII [lik]1.transitive verblizati, polizati, oblizati; figuratively lizati kaj (plamen); colloquially pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati;2.intransitive verbbožati, lizati (valovi); slang hiteti, drvetito lick into shape — urediti, spraviti v red, dati čemu pravo oblikofiguratively to lick one's wounds — lizati si rane, oddahniti sefiguratively to lick the dust — biti poražen, pasti v borbithis licks me — temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti -
2 lip
[lip]1) (either of the folds of flesh which form the edge of the mouth: She bit her lip.) ustnica2) (the edge of something: the lip of a cup.) rob•- - lipped- lip-read
- lipstick
- pay lip-service to* * *I [lip]nounustna, ustnica; plural usta, šoba; slang predrznost, nesramnost, jezikanje; rob (jame, rane); kljun (posode)to bite one's lip — gristi si ustnico (v jezi), zadrževati smehslang to give lip — jezikati, predrzno odgovarjatito hang on s.o.'s lips — napeto koga poslušatito keep a thing within, one's lips — obdržati kaj zaseslang none of your lip! — ne bodi predrzen!, ne jezikaj!II [lip]transitive verbdotakniti se z usti; poetically poljubiti; oplakovati (breg reke); mrmrati, šepetati
См. также в других словарях:
oblizováti — újem nedov. (á ȗ) 1. (večkrat) premikati jezik po čem: krava oblizuje telička; od zadovoljstva si oblizovati ustnice / pes si oblizuje rano z lizanjem si jo zdravi // ližoč odstranjevati s površine: oblizovati prste, namazane z marmelado / ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblizávati — am nedov. (ȃ) redko oblizovati: krava je oblizavala telička / plameni so oblizavali kotel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústnica — e ž (ȗ) 1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
